V soboto 20. februarja 2010 se je vodstvo tržaškega dela Mladih Ssk, Mladi za mlade, srečalo z, novoizvoljenim evroparlamentarcem iz vrst Južnotirolska ljudske stranke (SVP) in mu predstavilo eno od perečih vprašanj manjšine: šolstvo.

Gospoda Dorfmanna sta pozdravila deželni svetovalec Ssk Igor Gabrovec in predsednica Mladih za mlade Tanja Peric. Oba sta izrazila zadovoljsvo in sta se zahvalila za pozornost, ki nam jo je posvetil evroparlamentarec. Tajnica Nataša Žerjul je izročila Dorfmannu spomenico o manjšinskem šolstvu, ki jo je sestavil Matia Mosenich, odgovorni za šolstvo in blagajnik Mladih za mlade. Matia Mosenich je najprej poudaril pomen našega šolstva, ki pripravlja mlade Slovence na življenje in bodočnost. Mosenich in Dorfmann sta se strinjala z dejstvom, da je narod brez lastnega šolstva korak pred propadom in da le izobražen človek ohranja in ščiti vrednote, ki so nujno potrebne za naš obstoj in razvoj. Nato je prvi predstavil gostu nastanek našega šolstva, in sicer po dveh državnih zakonih; z zakonom št. 1012 iz leta 1961 in z zakonom št. 932 iz leta 1973. Poudarjena je bila tudi mednarodna zaščita, ki jo zagotavljajo tako povojni sporazumi kot evropske norme.

Sledila je predstavitev glavnih problemov, ki pestijo naše šolstvo, kot na primer zadnja reforma za višje šole, ki predstavlja le krčenje sredstev v duhu Tremontijevega varčevanja; pomanjkanje ravnateljev in posledična vertikalizacija ali celo zaprtje nekaterih smeri ali poslopij; povsem okrnjeno delovanje sindikata slovenske šole; krčenje ur na vseh stopnjah in smereh, ki bo povzročilo poslabšanje izobraževalne ponudbe in zmanjšanje števila ur slovenščine; ne na zadnje tudi želja dela manjšine po dvojezičnih šolah, ki naj bi nadomestile šole s slovenskim učnim jezikom...

Mladi za mlade so izrazili nasprotovanje tem ukrepom, ki predstavljajo smrt našega šolstva.

Dorfmann je povedal, da so ti problemi manj občuteni na njihovem področju, saj je dežela že pred leti pridobila avtonomijo za šolski resor. Večji problem pa predstavlja zahteva nekaterih po dvojezičnem šolstvu, proti kateremu se SVP bori že nekaj let, saj bi tako počasi izgubili narod.

Mosenich je izrazil potrebo po novem zakonu za manjšinsko šolstvo, ki bi korenito a konstruktivno spremenil današnji sistem. Mošnost bi bila tudi ta, da bi dežela FJK zahtevala prenos pristojnosti za šolstvo iz Rima v Trst, kot predvideva avtonomija. Pozitiven korak bi predstavljala uvedba slovenščine v vseh šolah z italijanskim učnim jezikom, vsaj kot izbirni predmet, saj bi ta imela izredno pozitiven učinek v odnosih med dijaki slovenske in italijanske kulture.

Dorfmann je izrazil njegovo podporo naši manjšini in zagotovil, da se bo aktiviral in preučil vse možne rešitve naših problemov, ki so lahko dosežene na evropski ravni.

Mladi za mlade so se mu prisrčno zahvalili za obisk in za pozornost, ki jo je posvetil tej tematiki.