V okviru današnjega zasedanja deželnega sveta FJK sta bila slovenska deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič končno deležna odgovora na skupno interpelacijo, ki sta jo bila vložila (predpreteklik je tu nujen) decembra leta 2008, ko je tržaško javnost pretresla medijska in dejanska afera o “slovenskem trobarvnem traku” na barkovljanski osnovni šoli Fran Saleški Finžgar.
Deželna svetnika sta tedaj vložila interpelacijo o pomanjkljivem izvajanju deželnega zakona 27/2001, oziroma o zakonu, ki dejansko ureja na deželnem ozemlju predpise iz zakonov 482/1999 in 38/2001 o izpostavljanju zastav in narodnih simbolov narodnih in jezikovnih skupnostih na javnih poslopjih. Interpelacija je izrecno spraševala ali Dežela nadzoruje, oz. izvaja nekakšne oblike monitoraže o izvajanju d.z. 27/001 prav v zvezi z izpostavljanjem zastav in praporov narodnih in jezikovnih skupnosti v naši deželi in sta obenem zaprosila, da bi Dežela o vsebini zakona in predvidenih oblikah postopanja obvestile z okrožnico vse zainteresirane krajevne uprave, s posebnim ozirom na šole, ki so v prvi vrsti poklicane k posredovanju temeljev državljanske vzgoje in t.i. evropske naravnanosti 
Mimo tega, da sta svetnika od trenutka vložitve na odgovor morala počakati več kot 14 mesecev, je Molinaro (v resnici bi morala za to biti pristojna odbornica Segantijeva) odgovoril, da Dežela ne izvaja nikakršne oblike nadzora oz. monitoraže nad izvajanjem zakona 27/2001, kajti odsotnost natančnejšega zakonskega določila o tem bi se lahko sprevrglo v arbitrarno nadziranje ali neutemeljeno vmešavanje v avtonomijo krajevnih ustanov. Razen tega je tudi omenil, da zakon 27/2001, glede na to, da ne predvideva nobene oblike sankcij, ne vsiljuje ničesar in pušča glede tega vsakomur (krajevni upravi, šoli, itn.) popolnoma proste roke. Ob koncu je odbornik še pristavil, da bo kolegici Segantijevi svetoval, naj izda okrožnico.
Oba svetnika sta bila ob takem odgovoru zaprepaščena, ne zaradi vsebine, ampak zaradi tako dolgega čakanja na odgovor, ki v bistvu ni prispeval v ničemer k poenostavitvi stanja, kaj šele k rešitvi vprašanja. Štirinajst mesecev pa je dovolj dolgo obdobje, da bi Dežela lahko na osnovi predložene interpelacije sprožila vsaj grob in splošen postopek monitoraže…