Državna uprava zgodovinskih in umetniških spomenikov je - v nasprotju z javno iznesenimi priporočili in željami tamkajšnje občinske uprave - vendarle zaščitila večji del nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu. Ograjen kopleks s številnimi danes razpadajočimi »barakami« je bil v zimskih mesecih 1942-1943 spremenjen v fašistično taborišče za civilne ujetnike z območij od Slovenije do Črne gore. V njem je bilo stlačenih preko tri tisoč ljudi, od teh preko sto otrok in žena. Petindvajset jih je tam umrlo.

 

Na potrebo, da se nekdanje taborišče primerno zaščiti in ovrednoti v duhu ohranjanja zgodovinskega spomina na vojna fašistična grozodejstva, je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec opozoril Tondovo upravo z interpelacijo, ki je bila na dnevnem redu deželnega sveta začetka oktobra 2008. Od takrat se je zvrstila še cela vrsta več ali manj odmevnih pobud z istim ciljem. Taborišče si je lansko zimo ogledal tudi prof. Boris Pahor, ki se je nato javno zavzel za njegovo zaščito. Gabrovec je svojčas opozoril na nevarnost gradbeno-urbanistične špekulacije, ki bi celotno območje spremenila v nakupovalno središče ali stanovanjsko četrt.

 

»Največ zaslug, da je po dolgem času prišlo do pozitivnega razpleta, ima neutrudni domačin, nekdanji občinski svetnik prof. Ferruccio Tassin, ki je v vseh teh letih vložil neverjetne energije in vztrajnost, da je tako v javnost kot tudi v pristojnih državnih upravah prodrla potreba, da se zgodovinsko pomemben objekt zaščiti pred izginotjem« poudarja deželni svetnik Gabrovec, ki ga je, tako kot prof. Pahorja, prof. Tassin neposredno seznanil s sklepom t.i. spomeniškega nadzorništva. »Zanimivo je tudi, da je sklep pristojne državne uprave datiran konec januarja 2010 in ga je občinska uprava Visca skrbno prikrivala in še v prvih januarskih dneh (glej Messaggero Veneto 3.1.2010) izjavljala, da pričakuje, da spomeniško nadzorništvo popolnoma sprosti celotno območje nekdanje vojašnice, češ da naj ne bi bilo v njem nobene zgodovinske znamenitosti-...« je še dejal Gabrovec.

 

Poglavje vsekakor ni še zaključeno. »Potrebno je, da čimprej evidentiramo možna finančna sredstva, ki naj razpadajoče objekte spremenijo v muzej spomina in opomina, kar bi bilo koristno zlasti mladim rodovom, in primis šolo obvezni mladini« zaključuje deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v tem smislu pred kratkim spremljal evroposlanko DS Deboro Serracchiani na obisku taborišča prav v funkciji evidentiranja možnosti evropskih prispevkov.