Jesen 2010, ko naj bi se tudi pri nas zaključil prehod v digitalni sistem oddajanja, se bliža naglih korakov in je zato zaskrbljenost zaradi še nejasne usode oddajanja slovenskih sporedov čisto na mestu. Zagotovila deželnega ravnatelja Rai Roberta Collinija so jasna, saj se navsezadnje sklicuje na dejstvo, da so slovenski sporedi italijanske javne radiotelevizijske hiše zajamčeni na osnovi zakonov in pogodb med podjetjem Rai in italijansko vlado. V novo konvencijo, ki je bila sklenjena decembra lani, je bila med drugim vključena omemba vidljivosti slovenske televizije Rai tudi v videmski pokrajini, pa čeprav ob ugotovitvi, da so finančna predvidevanja na nespremenjenih, starih nivojih. To pomeni, da ni niti minimalno upoštevano povišanje stroškov in novih potreb.

Deželna uprava se že dalj časa trudi, da zagotovi financiranje, oddajanje in nenazadnje vidljivost televizijskih sporedov tudi v furlanščini in nemščini. Odbornik Molinaro je v tem smislu menda izjavil, da bi lahko sporedom v manjšinskih jezikih posvetili poseben digitalni kanal. Če se to zgodi, ne da bi kakorkoli oškodovalo slovenske sprede, je dobra ideja.

Zavlačevanje z rešitvijo je zato po eni strani najbrž vezano na poskus, da bi se oddajam v manjšinskih jezikih zagotovilo celovito rešitev. Bistveno pa je, da bo sedanja oddajna frekvenca Rai3/bis vključena v glavni sklop MUX 1 (mux je v digitalnem sistemu skupina različnih kanalov, ki potujejo na isti frekvenci), v katerem je prostor za največ 4 do 5 kanalov in se zato za ta prostor pteguje tudi Rai 4. Gre za dragoceno mesto, ki ta trenutek edino zagotavlja vidljivosti na 98% teritorija naše dežele. To bi v dobri meri zagotovilo vidljivost slovenskih sporedov tudi na Videmskem.